APDEJT.si

Kontaktn center Diecézne charity České Budějovice je po dveh letih zaključil projekt svetovanja za ukrajinske begunce. V njem je delovala tudi Ukrajinka Iryna Pidkuiko, ki je spregovorila o svojem begu iz vojno prizadete države in začetkih v Češki republiki, pri čemer je poudarila pomen učenja češkega jezika za vse begunce. Medtem se pojavljajo težave pri zaposlovanju Ukrajincev v Češki republiki, saj nekatere firme in agencije nezavedno kršijo zakon, ker zaposlujejo Ukrajince s statusom začasne zaščite, katerih vizumi potečejo brez opozorila, kar lahko povzroči nezakonito delo.

Na Poljskem se je razvnela polemika glede socialnih prejemkov za ukrajinske begunce, pri čemer je predsednik Karol Nawrocki vložil ugovor na vladni zakon o pomoči Ukrajini, ki naj bi zagotavljal prejemke, kot so otroški dodatek in socialna pomoč, do marca 2026. Medtem pa Madžarska grozi Ukrajini s prekinitvijo dobave električne energije, kar bi lahko povzročilo resne težave za Ukrajino.

ZN so izrazile zaskrbljenost, saj naj bi se število izjemno vročih dni v petnajstih begunskih taboriščih, ki so najbolj izpostavljena vročini, do leta 2050 zagotovo podvojilo. Po poročilu UNHCR naj bi se število izjemno vročih dni povečalo s povprečnih 101 med letoma 2007 in 2016 na predvidenih 202 dni na leto.

Zvezna vlada je iz pakistanske prestolnice Islamabad v Nemčijo ponovno prepeljala skupino Afganistancev, ki so imeli zagotovljen sprejem. Mnogi so mesece ali celo leta čakali v Islamabadu.

Trije ukrajinski mladeniči, ki so poskušali pobegniti pred vojno, so se izgubili in obtičali v težko dostopnem območju gora Maramureșa v Romuniji. Reševalci in mejni policisti so sprožili reševalno akcijo v bližini vrha Pop Ivan, kjer so mladeniči že tri dni. Zaradi težkih razmer na gori niso mogli nadaljevati poti.

Volodimir Zelenski je ponovil, da Ukrajina zavrača vsakršno idejo o poskusnem obdobju za članstvo v EU in zahteva polnopravno članstvo. Viktor Orban pa je ponovno izrazil nasprotovanje članstvu Ukrajine v Evropski uniji in kritiziral Zelenskega zaradi finančne pomoči EU, ki vključuje tudi madžarski denar.

Leopold-Franzens-Universität Innsbruck je avstrijski novinarki Barbari Coudenhove-Kalergi podelila častni doktorat za njene zasluge na področju novinarstva in pomoči beguncem. Rektorica Veronika Sexl je poudarila, da si njeno življenjsko delo zasluži javno priznanje.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je osvobodila štiri vasi v Donecki oblasti, medtem ko Rusija poroča o lastnih dobičkih. Ruski droni so napadli mesto Sumi in povzročili požare v stanovanjskih zgradbah. Izvedena je bila izmenjava vojnih ujetnikov. Zelenski je izjavil, da lahko Ukrajina sedaj izvaja napade globoko v rusko ozemlje brez odobritve ZDA. Plenković in Grlić Radman sta bila odlikovana za prispevek k suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Dubrovnik je ob dnevu neodvisnosti Ukrajine osvetlil Veliko Onofrijevo fontano v barvah ukrajinske zastave. Kurti je ponovil podporo Kosova Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Zelenski je zahteval milijardo dolarjev mesečne pomoči od EU za nakup ameriškega orožja in nadaljevanje vojne proti Rusiji. Moskva je komentirala veto poljskega predsednika Nawrockega na zakon o pomoči ukrajinskim državljanom, češ da "zdrava pamet prihaja v Evropo". Veto je sprožil oster odziv predsednika Zveze Ukrajincev na Poljskem, Miroslava Skórke, ki je dejal, da je to izvajanje "politike Kremlja", kar naj bi razjezilo Nawrockega.

Odločitev poljskega predsednika Karola Nawrockega, da vloži veto na zakon o pomoči ukrajinskim državljanom, je povzročila presenečenje in kritike v Ukrajini. Ukrajinski politologi in publicisti so izrazili zaskrbljenost, medtem ko so ruski mediji potezo pozdravili. Tiskovni predstavnik predsednika je obtožil predsednika Zveze Ukrajincev na Poljskem "nesramne manipulacije in žalitve", hkrati pa je odgovoril podpredsedniku vlade Krzystofu Gawkowskemu, ki je Nawrockemu očital "podpiranje ruskega imperializma", z besedami, da "histerija ne pristoji resnemu uradniku poljske države".

Ameriški veleposlanik pri Natu je izjavil, da je Ukrajina pripravljena na mirovni sporazum in zamrznitev spopadov ob fronti v zameno za varnostna jamstva. Upokojeni nemški general Harald Kujat je dejal, da vojaška vaja "Sapad 2025" ni izgovor za napad na Evropo.

Več organizacij poziva nemško vlado k nujnemu ukrepanju za zaščito afganistanskih državljanov v Pakistanu, ki imajo zagotovljeno dovoljenje za vstop v Nemčijo. Zaradi dolgotrajnih postopkov jim grozi deportacija v Afganistan. Organizacije opozarjajo na odgovornost Nemčije, da sprejme te ogrožene osebe, ki so jim obljubile pomoč. Več kot 2000 Afganistank in Afganistancev že leta čaka v Pakistanu na izpolnitev obljube o preselitvi v Nemčijo, a jim zdaj grozi vrnitev v Afganistan. Organizacije pozivajo pristojne ministre k večji angažiranosti.

V Latviji bo v petek, 22. avgusta, potekal Dan hvaležnosti latvijskemu narodu, ki ga je sprožila ukrajinska skupnost. S tem želijo izraziti hvaležnost za zagotovljeno zatočišče, pomoč in podporo. Dogodek organizira Latvijska organizacija za sodelovanje ljudi s posebnimi potrebami "Sustento".